Povzetek letnega poročila 2019
Prenesite letno poročilo

Organi upravljanja družbe

Uprava

Martin Pregelj
(direktor)

Svet ustanoviteljic Javnega podjetja RVK d.o.o.-s.r.l.:

Za Mestno občino Koper
župan Aleš Bržan
(član/predsednik)

Za Občino Piran
župan Đenio Zadković
(predsednik/član)

Za Občino Izola
župan Danilo Markočič
(član)


Konstituiral se je na seji 31. 01. 2019. Predsedoval je župan Občine Piran do 14. 11. 2019, nato župan Mestne občine Koper.

Skupščina družbe:

Za Mestno občino Koper
ga. Sabina Mozetič
(predsednica do 20. 2. 2019)
g. Darij Novinec
(namestnik do 20. 2. 2019)

ga. Tamara Kozlovič
(članica od 21. 2. 2019)
g. Marijan Križman
(namestnik od 21. 2. 2019)

Za Občino Piran
g. Aleš Buležan
(član do 26. 1. 2019)
g. Vladimir Knez
(namestnik do 26. 1. 2019)

g. Daniel Tomljanović
(predsednik od 25. 4 .2019)
g. Gabrijel Franca
(namestnik od 25 .4. 2019)

Za Občino Izola
g. Marino Domio
(član do 27. 11. 2018)
g. Aleksej Skok
(namestnik do 27. 11. 2018)

g. Vlado Marič
(član od 31. 1. 2019)
ga. Manca Vadnjal
(namestnica od 10. 10. 2019)

Nadzorni svet družbe:

Za Mestno občino Koper
g. Slobodan Popovič
(predsednik do 3. 6. 2019)
ga. Kristina Radovčič
(članica do 3. 6. 2019)

g. Aleksander Pahor
(predsednik od 4. 6. 2019)
ga. Rossella Brlec
(članica od 4. 6. 2019)

Za Občino Piran
g. Marijan Grižon
(član do 3. 6. 2019)

g. Aleš Buležan
(podpredsednik od 4. 6. 2019 do 10. 12. 2019)
g. Ljubo Bertok
(član od 20. 12. 2019)

Za Občino Izola
g. Aleksej Skok
(član od 4. 6. 2019 do 10. 12. 2019)
g. Aleksander Lozej
(podpredsednik od 05. 2. 2020)

Predstavnika zaposlenih:


g. Marino Buzleta
(član do 20. 3. 2019)
g. Korado Pucer
(član do 20. 3. 2019)

ga. Sara Raspor
(članica od 21. 3. 2019)
g. David Bembič
(član od 21. 3. 2019)

Svet delavcev:


ga. Nataša Klobas
(predsednica do 20. 3. 2019)
g. Gregor Valentič
(namestnik do 20. 3. 2019)

ga. Helena Pavlovič
(predsednica od 21. 3. 2019)
g. Mitja Koren
(namestnik od 21. 3. 2019)

Izjava o upravljanju

V skladu z določbo petega odstavka 70. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami in dopolnitvami) kot del Letnega poročila za poslovno leto 2019 družba Rižanski vodovod Koper, d. o. o. - s. r. l., podaja naslednjo

IZJAVO O UPRAVLJANJU

Poslovodstvo družbe Rižanski vodovod Koper, d. o. o. - s. r. l.. izjavlja, da je bilo v obdobju poslovnega leta 2019 upravljanje družbe skladno z zakoni, Odlokom o preoblikovanju Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p. o., v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, d. o. o., (Uradne objave Primorske novice, št. 24/98, in Uradni list RS, št. 41/2010) in z drugimi veljavnimi predpisi. Ker referenčni kodeks o upravljanju za javna podjetja komunalne dejavnosti še ni sprejet, ga družba ne uporablja.

V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami in dopolnitvami), ki določa minimalne vsebine izjave o upravljanju, družba Rižanski vodovod Koper, d. o. o. - s. r. l., podaja spodnja pojasnila.

Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Nadzor nad delovanjem notranjih kontrol se izvaja z nadzorom vodstva, nadzornega sveta, skupščine, vodstvenim pregledom sistemov vodenja, presojo sistemov vodenja po ISO/IEC standardih, zunanjo revizijo računovodskih izkazov, delovanjem nadzornih odborov občin ustanoviteljic ter z drugimi neodvisnimi presojami.

Za zagotavljanje transparentnosti, učinkovitosti, odgovornega poslovanja ter obvladovanja tveganj ima družba Rižanski vodovod Koper, d. o. o. - s. r. l., vzpostavljen delujoč sistem tako notranjih kot zunanjih kontrol.

Sistem notranjih kontrol temelji na internih aktih družbe in je podprt s sistemom kontrol informacijske tehnologije, s katerim se med drugim zagotavljajo ustrezne omejitve in nadzor nad omrežjem ter natančno, ažurno in popolno obdelovanje podatkov.

S sistemom notranjih kontrol v družbi načrtno in sistematično uporabljamo postopke in metode, ki s svojim delovanjem zagotavljajo točnost, zanesljivost in popolnost podatkov in informacij, pravilno in pošteno izdelavo računovodskih izkazov, preprečujejo in odkrivajo napake v sistemu ter zagotavljajo spoštovanje zakonov in drugih predpisov, aktov organov upravljanja ter sistemskih predpisov družbe.

Zunanje kontrole izvajajo pooblaščene institucije, ki kontinuirano presojajo in potrjujejo ustreznost delovanja z izdajo certifikatov na področju vodenja kakovosti v skladu s standardom ISO 9001 in standardom ISO 17020 na področju zahtev za kontrolne organe.

Podatki o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnostih

Skupščina družbe se je v letu 2019 sestala na petih sejah (od katerih dve korespondenčni) in razpravljala o temah ter sprejemala sklepe v skladu s pristojnostmi iz Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p. o. v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, d. o. o., ter z določili poslovnika o delu skupščine. V obravnavanem letu je ustanoviteljska upravičenja na skupno dveh sejah (od katerih ena korespondenčna) izvrševal tudi svet ustanoviteljic, kot skupni organ upravljanja.

Podatki o sestavi in delovanju organov nadzora

Nadzorni svet družbe se je sestal na štirih sejah (od katerih ena korespondenčna) in razpravljal o temah ter sprejemal sklepe v skladu s pristojnostmi iz Odloka o preoblikovanju Javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, p. o. v Javno podjetje Rižanski vodovod Koper, d. o. o., ter določili poslovnika o delu nadzornega sveta. O svojem delovanju je nadzorni svet pripravil Poročilo o delovanju nadzornega sveta.

Martin Pregelj, direktor

Martin Pregelj, podpis

Vrednosti vode ne poznamo, dokler se vodnjak ne posuši

Lastniška struktura družbe

Osnovni kapital družbe, ugotovljen na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 1996 in revizijskega poročila, je nominalno 5.408.926,00 EUR.

Osnovni vložki in na njihovi podlagi pridobljeni poslovni deleži:

Mestna občina Koper* 51,87 % 2.805.609,92 EUR
Občina Piran 27,91 % 1.509.631,25 EUR
Občina Izola 20,22 % 1.093.684,83 EUR

*po izvedbi delitvene bilance med Mestno občino Koper in občino Ankaran bo del poslovnega deleža Mestne občine Koper pripadal Občini Ankaran

Kapital družbe, ugotovljen na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2019, je 11.789.929 EUR in ga sestavljajo:

Vpoklicani kapital 5.408.926 EUR
Kapitalske rezerve 6.196.355 EUR
Rezerve iz dobička 2.128.273 EUR
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti - 22.581 EUR
Preneseni čisti poslovni izid -1.921.045 EUR

Sedanja vrednost infrastrukture, ki jo ima naša družba na osnovi Pogodbe o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture v najemu, je na dan 31. 12. 2019 znašala 49.966.792 EUR, nabavna vrednost pa 135.004.829 EUR:

Nabavna vrednost Sedanja vrednost
Zgradbe in oprema 129.495.002 EUR 44.676.577 EUR
Neopredmetena dolgoročna sredstva 413.600 EUR 193.988 EUR
Zemljišča 3.077.706 EUR 3.077.706 EUR
Zemljišča v pridobivanju 2.018.521 EUR 2.018.521 EUR

Lastniška struktura infrastrukture v najemu na dan 31. 12. 2019:

Mestna občina Koper in Občina Ankaran v idealnem deležu 51,87 %
Občina Piran v idealnem deležu 27,91 %
Občina Izola v idealnem deležu 20,22 %

Pomembni poslovni dogodki v letu 2019

  • Svet ustanoviteljic je dne 20.2.2019 s sklepom imenoval g. Martina Preglja na delovno mesto »Direktor Javnega podjetja –Azienda Pubblica Rižanski vodovod Koper d.o.o.-s.r.l.« za obdobje 4-ih let, od 07.3.2019 do 6.3.2023.
  • 14. 2.2019 so bile volitve članov Sveta delavcev družbe; 21. 3. 2019 je bila konstitutivna seja v novi sestavi z imenovanjem predsednika in namestnika ter predstavnikov delavcev v Nadzornem svetu družbe.
  • 18.4.2019 je bila opravljena druga kontrolna presoja sistema vodenja kakovosti v skladu z novim standardom ISO 9001:2015, ki jo je izvedla certifikacijska hiša Bureau veritas,d. o. o. Uspešno prestana zunanja presoja je potrdila, da smo učinkovito izvedli prehod na zahteve novega standarda in s tem ohranili dolgoletno neprekinjeno posedovanje certifikata vodenja kakovosti.
  • Izdelano je bilo poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo za leto 2018 in objavljeno na portalu Ministrstva za okolje in prostor.
  • Nadaljevalo se je spredelavo blokov ultrafiltracije po novi tehnologiji čiščenja vode in zamenjavo modulov v vodarni Rižana. Konec leta 2019 je bilo v obratovanju 8 novih blokov s skupno zmogljivostjo od 1.150 m3/h do 1.300 m3/h, odvisno od motnosti surove vode.
  • Nadaljevalo se je z zamenjavo krmiljenja in postavitve novega daljinskega upravljanja UF blokov (program SCADA) v vodarni Rižana.
  • Nadaljevalo se je z vgradnjo novih vodomerov z radijskimi oddajniki in dodelavo programa za evidentiranje zamenjav vodomerov na terenus pomočjo ročnih terminalov.
  • Rajonski monterji so prejeli tablične računalnike z dostopom do geoinformacijskega programa SDMS z namenom, da natančneje locirajo infrastrukturo na terenu.
  • Okrepil se je sistem za elektronsko pošiljanje računov fizičnim in pravnim osebam.
  • V okviru 5. Istrskega maratona smo so organizirali Kapkov otroškitek kot družbeno odgovorno akcijo za otroke različnih starostnih skupin.
  • Izdali smo naslednjo številko otroške brošure Kapkov spomladansko-poletni kapkočasnik, namenjen osnovnošolskim otrokom od prvega do četrtega razreda.
  • Odprli smo Facebook profil za boljšo informiranost naših odjemalcev.
  • Prevzeli smo organizacijo 36. Komunaliade.
  • Javno vodovodno omrežje smo pripeljali do zaselkov Olika in Pisari.
  • V sodelovanju z občanami smo izvedli vse dogovorjene investicije.
  • Slovenska akreditacija je v mesecu decembru 2019 izvedla prvi redni nadzor kontrolnega organa v četrtem ciklu vzdrževanja akreditacije po standardu SIST EN ISO/IEC 17020:2012 za akreditacijo kontrolnih organov.
  • Začela so se dela za oskrbo prebivalcev vasi Movraški dvori s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema.
  • 3. 6. 2019 je bila podpisana listina za spoštljiv in odgovoren odnos do reke Rižane med predstavniki Mestne občine Koper, Rižanskega vodovoda Koper, Krajevne skupnosti Dekani, Primorske gospodarske zbornice in predstavniki društev v okviru projekta MiR –Morje in reka, mlinščice in Rižana.
  • Dne 25.6.2019 se je zgodila železniška nesreča v predoru nad naseljem Dol pri Hrastovljah, na območju II. vodovarstvenega pasu, pri čemer je iz vlakovne kompozicije izteklo v teren okoli 8.000 litrov kerozina. Nesreča je občutno zaznamovala poslovanje podjetja v drugi polovici leta. Na podlagi odločb Zdravstvenega inšpektorata RS (ZIRS) smo izvajali vzorčenja surove vode na ugotavljanje morebitne prisotnosti mineralnih olj z namenom preprečitve morebitnega zajema onesnažene surove vode na izviru Rižanev obdobju od 5.7.2019 do 27.1.2020 na vsake 4 oz. 6 ur,vse dni v tednu, podnevi in ponoči,v odvisnosti od količin črpanja vode na zajetju in posledično potovalnega časa od zajema do vodarnev Cepkih. Izredni dogodek je hkrati sovpadel tudiz začetkom turistične sezone, ko se potrebe po koriščenju lastnega vodnega vira znatno povečajo, zaradi ogroženosti vira kot posledice nesreče, pa je bil odvzem omejen in je bilo potrebno razliko - manjkajoče količine, kjub prekomerni izdatnosti lastnega vodnega vira, dobavljati iz sosednjih vodovodov, Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda Buzet.
  • Z namenom ugotavljanja morebitnega onesnaženja surove vode z mineralnimi olji je bil nabavljen merilnik proizvajalca Multisensor MS 1200, ki je bil montiran v Razdelilnem jašku na izviru. Merilnik je v fazi testiranja ter validacije rezultatov meritev in bo v funkciji indikatorja na prisotnost mineralnih olj ter bo zmanjšal pogostost laboratorijskih analiz.
  • Vzporedno z aktivnostmi zaščite vodnega vira Rižana, ki jih je takoj po nesreči v okviru ustanovljene skupine različnih institucij koordiniral ARSO, je Ministrstvo za okolje in prostor na pobudo in zahtevo županov obalnih občin pristopilo tudi k ponovnemu zagonu iskanja rešitve zagotovitve dolgoročnega zadostnega vodnega vira za slovensko Istro. Pripravljena je bila projektna naloga na podlagi katere je v začetku decembra 2019 Direkcija Republike Slovenije za vode, na javnem portalu RS objavila javno naročilo za Izdelavo primerjalne študije variant v okviru projekta »Zagotovitev vodnih virov slovenske Istre in zaledja«.
  • Dne 19. 7.2019 je skupščina družbe pozvala uporabnike k racionalni rabi vode kot posledico železniške nesreče in omejenih količin vode iz vseh razpoložljivih virov. Uveden je bil tudi ukrep zapiranja tušev na plažah in kopališčih ter sprejeta prepoved zalivanja zelenic in parkov, pranja javnih površin, dvorišč in avtomobilov
  • Dne 31. 7.2019 so bili ukrepi omiljeni, dne 9. 8.2019 pa preklicani.
  • V okviru tedna ravnanja z odpadki je družba sodelovala s Komunalno zbornico Slovenije v akciji ozaveščanja prebivalstva glede odgovornega ravnanja z odpadki.
  • V letu 2019 smo okrepili z mlajšim in strokovno podkovanim kadrom tako Razvojno investicijski sektor kot sektor Vzdrževanje(tržno dejavnost).
  • V sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper smo izvedli obširno računalniško opismenjevanje zaposlenihv okviru projekta pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc, financiranega s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada.
  • Dne 5.11.2019 je družba med prvimi podjetji v Sloveniji prejela certifikat »Voda iz pipe« in s tem dokazala sprejete zaveze iz certifikata o strežbi izključno vode iz pipe ter spodbujanju poslovnih partnerjev k enakemu ravnanju, v skrbi za okolje in zdravje ljudi.
  • Družba je prejela Srebrniznak Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju ter izboljšanju varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2019 kot rezultat požrtvovalnega in odgovornega ravnanja ob železniški nesreči sredi leta. Nadaljevali smo z aktivnostmi prehoda na e-račune.
  • Družba je v letu 2019 nabavila defibrilator, ki je nameščen pred vhodom v upravno stavbo družbe. Registriran je na spletni strani, s tem je označena njegova lokacija in možnost uporabe v z njim povezanih izrednih razmerah.
  • V letu 2019 smo izvedli tudi vajo evakuacije v primeru požara v upravni stavbi.
  • Septembra je prišlo do občutnega dviga cen električne energije (za enotno tarifo za 79%), ki bodo veljale do septembra 2020.
  • Sredi maja se je cena poštnine za standardna pisma dvignila za 11,6%.
  • 6.12.2019 smo prejeli Odločbo o spremembi delnega vodnega dovoljenja št.: 35527-36/2019, s katero se dovoli neposredna raba vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, tudi iz črpališča Podračje poleg zajetja iz izvira Zvroček (izvir reke Rižana) in vodnjaka v Tonažih, ki ju zajema delno vodno dovoljenje št.: 35527-137/2009.
  • Reševalo se je problematiko lastninske pravice parkirišč na Ulici 15. maja pred upravno stavbo podjetja, ki jih je podjetje imelo ves čas v neprekinjeni posesti.
  • Reševala se je problematika vezana na zahtevek družbe za plačilo uporabnine strehe novemu lastniku fotovoltaičnih panelov na strehi objekta na naslovu Ulica 15. maja 10e.

Izvajanje javne gospodarske službe

Oskrba s pitno vodo

Oskrba s pitno vodo je bila v letu 2019 zaznamovana z železniško nesrečo z iztirjenjem vlaka in izlitjem cca 8000 l kerozina v predoru nad Dolom pri Hrastovljah, ki se je zgodila 25. 06. 2019. Posledično se je, zaradi pričakovanega onesnaženja vodnega vira Rižane, preventivno prekinilo koriščenje le-tega in zagnalo črpanje podtalnice iz vodnjaka R13 v Podračju, manjkajoče količine pa zagotavljalo z nakupi vode iz sosednjih vodovodov. Zaradi omejenih možnosti nakupov je bil s strani županov obalnih občin, sprejet poziv k racionalni rabi vode pri uporabnikih in v nadaljevanju ukrep zaprtja tušev na kopališčih, prepoved pranja ulic in dvorišč ter zalivanja parkov in zelenic.

Kljub omenjenemu dogodku se je oskrba z vodo izvajala brez večjih motenj, ki bi bile posledica velikih okvar na cevovodih vodovodnega omrežja oziroma izpadov načrpanih ali uvoženih količin vode. Lokalne motnje v oskrbi smo beležili le kot posledico rednih vzdrževalnih del in popravil okvar na sekundarnih in primarnih dotrajanih cevovodih ter vodovodnih priključkih.

Infrastruktura v upravljanju

Družba upravlja z vodovodnim sistemom, ki oskrbuje območje štirih obalnih občin, in sicer Občine Piran, Občine Izola, Mestne občine Koper in Občine Ankaran. Nenehni razvoj obalnega območja in rastoča poraba pitne vode v preteklosti sta narekovala stalno širitev vodovodnega sistema in iskanje novih vodnih virov. Izgradnja vse bolj razvejanega omrežja in višinski vodovod pa sta terjala zgraditev številnih črpalnih postaj za oskrbovanje višje ležečih naselij, avtomatizacijo in nadzor delovanja ter upravljanja vodovodnega sistema na daljavo (telemetrija – SCADA).

Območje oskrbovanja:

  • Občina Piran, Občina Izola, Mestna občina Koper in Občina Ankaran – na javno vodovodno omrežje je priključenih 114 od 125 naselij;
  • nepriključena naselja so na podeželskem območju Mestne občine Koper z majhnim številom prebivalcev; v okviru oskrbovanih naselij pa so posamezni objekti nepriključeni, saj predstavljajo razpršeno gradnjo in javnega vodovoda za tovrstne objekte ni primerno graditi iz zdravstvenih in ekonomskih razlogov;
  • na območju vodovodnega sistema je brez priključka še približno 250 prebivalcev;
  • kar 99,7 odstotka prebivalcev obalne regije je priključenih na javni vodovodni sistem.

Število porabnikov:

  • s stalnim bivanjem – približno 88.400,
  • v turistični sezoni – več kot 130.000.

Objekti vodovodnega sistema:

  • vodarna za prečiščevanje vode s postopkom UF v Cepkih,
  • vodarna za prečiščevanje vode s postopkom UF v Gabrijelih (ponovno obratuje od 17. 7. 2012),
  • 30 črpališč za prečrpavanje vode (80 črpalnih naprav z instalirano močjo 3,7 MW),
  • 88 vodnih zbiralnikov z zmogljivostjo 40.091 m3 (prostornine od 60 do 5.000 m3),
  • 129 razbremenilnikov s skupno prostornino 1.169 m3 na višinskem vodovodu,
  • 82 reducirnih postaj za urejanje tlačnih razmer na vodovodnem omrežju,
  • 3.160 hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti (nameščeni na cevovodih DN 80 in več),
  • 2.318 drugih delov vodovodnega omrežja (blatniki, zračniki, prepusti, kinete itd.).

Vodovodno omrežje:

V vodovodno omrežje je vgrajenih 817 kilometrov cevovodov s premerom od Ø 25 mm do Ø 1400 mm in okrog 190 kilometrov priključnih cevovodov. Vodovodno omrežje je na nekaterih odsekih staro že 85 let, saj sta vzporedni magistralni cevovod in velik del omrežja v starih mestnih jedrih še iz časov nastanka vodovoda, iz leta 1935.

Poleg vodovodnega omrežja je za upravljanje in nadziranje sistema vgrajenih 14 km signalnih kablov ter 25 km praznotokov iz objektov vodovodnega sistema.

Vodni viri:

  • vodni vir Rižana z možnostjo odjema do 400 l/s oz. 7.500.000 m3/leto; v primeru črpanja podtalnice do 240 l/s; vir predstavlja zajem vode na zajetju Zvroček, ki je bil zgrajen leta 1935; leta 1987 sta bili dograjeni vodnjaški črpališči Tonaži in Podračje; njun namen je črpanje podtalnice iz vodonosnega sloja, ko upade izdatnost vodnega vira Rižana; vodni vir upravlja Rižanski vodovod Koper;
  • vodna vira Gabrijeli z zmogljivostjo do 40 l/s in Bužini z zmogljivostjo 60 l/s v Sečovljah; vira predstavljata vodnjaški črpališči, ki sta bili zgrajeni leta 1964 in se nahajata na območju, ki je po arbitraži dodeljeno R Hrvaški; leta 2001 je bila vodarna v Gabrijelih, zaradi dotrajanosti in inšpekcijske odločbe izključena iz obratovanja; leta 2012 je bila vodarna na podlagi skupnih vlaganj z Istrskim vodovodom Buzet dograjena s postopkom čiščenja z ultrafiltracijo kapacitete do 40 l/s in ponovno dana v obratovanje; vodozbirno območje se nahaja na območju R Hrvaške, v njeni pristojnosti je tudi varovanje virov; surova voda v vodnih virih Gabrijeli in Bužini je slabše kvalitete, zato je koriščenje teh virov omejeno; vodna vira upravlja Rižanski vodovod Koper;
  • vodni vir Gradole v hrvaškem delu Istre je bil zgrajen leta 1970 in ga upravlja Istrski vodovod Buzet; po pogodbi je pravica odjema do 150 l/s v VH Kaldanija;
  • vodni vir Klariči v upravljanju Kraškega vodovoda Sežana; po pogodbi je pravica odjema do 135 l/s preko povezave VH Rodik–Rižana, ki je bila zgrajena leta 1993; zaradi obremenjenosti sistema je v poletnih mesecih s strani Kraškega vodovoda možna dobava le 90 l/s;
  • vodni vir Sv. Ivan v hrvaškem delu Istre s povprečnim odjemom 1,6 l/s; v upravljanju Istrskega vodovoda Buzet; iz tega vira se voda prevzema za oskrbo zalednega območja od Pregare do Hrvojev na slovenski strani Istre ter naprej transportira ponovno v sistem Istrskega vodovoda Buzet za oskrbo naselij na hrvaški strani.

Merilne naprave:

  • 86 induktivnih merilnikov pretoka vezanih na center vodenja;
  • 42.078 vodomerov z mesečnim odčitavanjem pri uporabnikih od tega 8.874 pomožnih vodomerov v večstanovanjskih objektih;
  • z daljinskim odčitovanjem je opremljeno:
  • 13.896 vodomerov, opremljenih z radijskimi oddajniki za daljinsko odčitavanje na terenu;
  • 3.019 vodomerov v poslovno-stanovanjskih objektih, opremljenih z daljinskimi MBUS-centralami različnih proizvajalcev, povezanih na 65 central s prenosom podatkov preko prenosa podatkov v obračunsko službo;
  • 434 vodomerov v 20 večstanovanjskih objektih, opremljenih z radijskimi oddajniki, s prenosom podatkov preko koncentratorja in optičnega omrežja v obračunsko službo.

Informacijski sistem:

  • center vodenja in nadzora vodovodnega sistema v vodarni Rižana;
  • vzporedni center vodenja in nadzora vodovodnega sistema v Kopru;
  • 75 nadzornih postaj na objektih z mobilnim, žičnim ali optičnim prenosom podatkov;
  • 9 naprav katodne zaščite z daljinskim nadzorom delovanja;
  • širokopasovna optična povezava med dislociranimi enotami in nadzornim sistemom;
  • 4 objekti opremljeni z daljinskim video nadzorom;
  • daljinsko merjenje pretokov, pritiskov, višine vode v vodnih zbiralnikih, rezidualnega klora, klor dioksida, motnosti, položaja regulacijske opreme, delovanja črpalk ipd.;
  • avtomatsko sporočanje napak v objektih, nadzorovanih na daljavo;
  • informacijski sistem vodenja pregledov in vzdrževanja vodovodnih objektov, strojnih in elektroenergetskih naprav;
  • geo-informacijski sistem SDMS za vodenje katastra vodovodnega omrežja in katastra priključkov;
  • poslovni ERP informacijski sistem RISP SQL2000;
  • BILING obračunski program vodarine 3 TAV;
  • elektronski dokumentacijski in arhivski sistem EBA;
  • vodenje podatkov o prevzeti in oddani vodi ter izvajanje analize vodnih izgub;
  • dnevni obhodi kontrolnih merilnih mest;
  • nadzor okvar na vodovodnem omrežju z uporabo geofonov;
  • 29 vozil opremljenih z daljinskim GPS-nadzorom voznega parka.

Koriščenje vodnih virov v letu 2019:

Nakup vode v 2019:
vodni vir Rižana 7.072.071 m3 (76,58 %)  
vodna vira Bužini in Gabrijeli 627.881 m3 (6,80%)  
vodni vir Klariči (Kraški vodovod Sežana) 644.902 m3 (6,98 %) 390.672 EUR
vodni vir Gradole (Istrski vodovod) 890.776 m3 (9,64 %) 859.720 EUR
Skupaj vsi viri: 9.235.630 m3   Skupaj: 1.250.392 EUR

Nakup vode 2019:
plan: 807.893 EUR
realizacija: 1.250.391 EUR
razlika: 442.498 EUR

Kakovost pitne vode

Pitna voda iz virov v upravljanju RVK je pripravljena s postopkom ultrafiltracije, ki iz vode odstrani kalnost, organske makromolekule in vse mikroorganizme. Večletna laboratorijska preskušanja dokazujejo visoko raven kakovosti pitne vode RVK. Zdravstveno ustreznost vode zagotavljamo z notranjim nadzorom po načelih sistema HACCP, ki temelji na izvajanju spremljajočih higienskih programov.

Pregled skladnosti pitne vode v okviru notranjega nadzora

Na javnem vodovodnem sistemu je bila pitna voda v okviru notranjega nadzora v zavidljivih 99,40 % skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi.

V letu 2019 nismo izrekli nobenega ukrepa omejitve (prekuhavanje) uporabe pitne vode zaradi neskladnih vzorcev, odvzetih po letnem planu v okviru notranjega nadzora.

Ne glede na oskrbo odjemalcev iz več vodnih virov je voda na vsem območju, ki ga oskrbuje RVK, varna in pitna neposredno iz vodovodne pipe.

Vodovodni sistem RVK 2019 Laboratorijske preiskave pitne vode
Mikrobiološki parametri Fizikalno kemijski elementi Skupaj RVK
Število vseh vzorcev Število neskladnih vzorcev Število vseh vzorcev Število neskladnih vzorcev Število vseh vzorcev Število neskladnih vzorcev
Vodohrani RVK 250 3 251 0 501 3
Vodovodne pipe porabnikov 190 4 0 0 190 4
RVK Skupaj 440 7 251 0 691 7

Tabela: Rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode v okviru notranjega nadzora za leto 2019

Vzrok izvedbe testa

ATP (število testov)
Preverjanje ustreznosti pitne vode v času nemotene oskrbe z vodo (po rednem tedenskem planu) 421
Preverjanje ustreznosti pitne vode po aktivnostih na vodovodnem sistemu 388
(od tega 357 na javnem vodovodu)
Preverjanje ustreznosti surove vode 7
Preverjanje ustreznosti pitne vode pri prevozu z avtocisterno 8
Skupaj 824

Tabela: Izvedba ATP testa glede na vzrok v letu 2019

Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Štev. ATP-testov 1372 1183 926 841 831 824

Tabela: Državni monitoring pitne vode v obdobju od leta 2014 do 2019

RVK 2019 Število vzorčenj po vrsti preiskave
Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske preiskave ATP Terenske meritve
718 1.451 * 824 969
Skupaj: 3.962

*število opravljenih fizikalno-kemijskih preiskav zajema tudi opravljene preiskave zaradi izrednega dogodka izlitja kerozina v predoru nad Dolom pri Hrastovljah

Tabela: Število vzorčenj in terenskih meritev v letu 2019

Leto 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Št. odvzetih vzorcev 64 64 64 59 59 59
Št. neskladnih vzorcev 8 7 5 3 2 3

Tabela: Število vzorčenj in terenskih meritev v letu 2019

Prodana voda

V letu 2019 je bilo prodano 6.156.302 m3 vode. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bila prodaja manjša za 20.350 m3. V primerjavi s planirano prodajo pa je bila prodana količina večja za 137.302 m3.

Prodana voda
vsa prodana voda 6.156.302 m3 vode 20.350 m3 manj kot v 2018
137.302 m3 več v primerjavi s planirano
gospodinjstvo 3.672.438 m3 vode +28.399 m3 ; več kot v l. 2018
gospodarstvo 2.483.864 m3 vode -48.749 m3 ; manj kot v l. 2018

Vodne izgube

Obvladovanje vodnih izgub

Vodne izgube v vodovodnem sistemu obvladujemo z izvajanjem usmeritev in zadolžitev, ki so opredeljene v »Programu zmanjševanja vodih izgub«. Program temelji na angažiranju vseh udeležencev, ki sodelujejo pri izvajanju vodooskrbe, poudarek je na izvajanju naslednjih aktivnosti:

  • nadzorovanje pritiska v vodovodnem omrežju,
  • aktivno odkrivanje izgub,
  • optimalno upravljanje vodovodnega omrežja,
  • hitro in kvalitetno popravilo okvar.

Izvajanje navedenih aktivnosti pripomore, da vodne izgube zadovoljivo obvladujemo in da so le-te primerljive z dobro obvladovanimi vodovodnimi sistemi v svetovnem merilu.

Najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vodnih izgub in posledično stroškov za popravila okvar je obnova najbolj dotrajanih cevovodov, kar bi morala biti tudi skrb občin, ki so lastnice infrastrukture ter določajo politiko gradnje in obnove komunalne infrastrukture. Na dotrajanih cevovodih se pojavljajo okvare dnevno, to pa povzroča nenehne motnje v oskrbi in zvišuje stroške vzdrževanja vodovodnega omrežja. Dejstvo je, da brez vlaganj v obnovo omrežja, vgradnje kontrolnih merilnih mest in nenehne širitve sistema daljinskega nadzora vodnih izgub ni možno uspešno zniževati.

Okvare na vodovodnem omrežju

Popravila okvar na: v letu 2019 v letu 2018
cevovodih 329 282
priključnih vodih 138 171

Strošek gradbenih del za sanacijo okvar in vzdrževanje objektov: 795.486 EUR, kar je 18.452 EUR več kot leta 2018.

Ocenjevanje vodnih izgub

Razlika med oddano in prodano vodo v vodovodnem sistemu se izkazuje kot neobračunana voda, ki je posledica vodnih izgub zaradi okvar na vodovodnem omrežju (lomi cevovodov, puščanja spojev, tesnilk, priključkov, prelivov…), nekontroliranih odjemov in porabe za tehnološke namene (izpiranje cevovodov, pranje vodnih zbiralnikov, prevezave, itd.). Del neobračunane vode se izkazuje tudi v navideznih izgubah oziroma, kot posledica napak na merilnikih na sistemu in obračunskih vodomerih.

Ocena je, da se za tehnološke namene porabi 5% oddane vode v sistem, ki zajema izpiranje vodovodnega omrežja in vodnih celic v objektih, prevezave, odstopanja meritev v okviru standardnih toleranc, itd. Z upoštevanjem tega dejavnika predstavljajo dejanske izgube količino izgubljene vode, kot posledica okvar na vodovodnem omrežju in nekontroliranih odjemov

Ocenjevanje vodnih izgub samo v odstotni vrednosti med oddano in prodano vodo v vodovodnem sistemu ni najbolj primerno, ker ne upošteva vseh dejavnikov, ki vplivajo na višino izgubljene vode, kot so dolžina vodovodnega omrežja, gostota priključitve in dolžina priključnih vodov ter tlačne razmere v vodovodnem omrežju, zato je vse bolj uveljavljeno ocenjevanje vodnih izgub z indikatorjem vodnih izgub »ILI«, ki upošteva vse naštete dejavnike, ki vplivajo na višino izgubljene vode v vodovodnem omrežju. V našem primeru, z upoštevanjem celotnih količin izgubljene vode, znaša izračunan »ILI 3,8«, kar nakazuje na še vedno dobro obvladovan vodovodni sistem.

Kategorizacija indikatorja vodnih izgub ILI
ILI obrazložitev kategorij
1 - 2 Odlično – ni potrebna intervencija
2 - 4 Dobro – ni potrebe po nujni intervenciji, potrebno je spremljanje
4 - 8 Slabo – potrebna je pozornost
>8 Zelo slabo – nujna takojšnja intervencija

Javna pooblastila

Vodenje katastra in izdaja soglasij

Izdaja soglasij in vodenje katastra

V letu 2019 je bilo sprejetih 1031 zahtev v zvezi z izdajo smernic in mnenj k prostorskim aktom, projektih pogojev in mnenj v upravnih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. Opravljenih je bilo tudi 12 pregledov načrtov vodovoda in obravnavanih 280 vlog za izdajo podatkov.

Izdaja dovoljenj k priključitvi

V letu 2019 je bilo obravnavanih 281 vlog za izdajo Dovoljenj k priključitvi in sicer 219 vlog za priključitev objektov na javno vodovodno omrežje ter 62 vlog za rabo vode v kmetijske namene. V letu 2019 je bilo obravnavanih 281 vlog za izdajo Dovoljenj k priključitvi in sicer 219 vlog za priključitev objektov na javno vodovodno omrežje ter 62 vlog za rabo vode v kmetijske namene. V upravnem postopku izdaje dovoljenja se preveri izpolnjevanje pogojev iz Uredbe in Odloka o oskrbi s pitno vodo, Tehničnega pravilnika RVK in dostavljene dokumentacije, ko gre za priključevanje objektov, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja oz. mnenj lokalnih skupnosti, v primeru kmetijskih priključkov. Dovoljenje k priključitvi je osnova za izvedbo vodovodnega priključka, razen v primerih, ko je vodovodni priključek začasne narave za potrebe gradbišč, prireditev, sejmov, itd.

Na podlagi izdanih dovoljenj k priključitvi je bilo v letu 2019 na novo izvedenih 266 odjemnih mest v obliki samostojnih priključkov oz. vgradnji dodatnih vodomerov v obstoječa merilna mesta. Za potrebe predelav oz. premestitev obstoječih priključkov je bilo izvedenih 72 tovrstnih posegov.

Izdelava katastra priključkov

Izdelava katastra priključkaje obveza investitorja, ki jo zanj (od leta 2013 dalje) kot storitev izvede družba. Vključuje aktivnosti geodetske izmere, vnos v kataster priključkov s kompletno dokumentacijo o izvedbi in – kot ključno dejanje – tudi povezavo z bazo obračuna vodarine ter s tem vizualizacijo podatkov v geoinformacijskem sistemu (GIS).

Poleg novih priključkov je bil v letu 2019 izmerjen in v GIS vnesen ter s 3 Tav bazo obračunskih podatkov povezan tudi nov delež obstoječih priključkov, skupno 2.445 odjemnih mest.

Iz spodnjega grafa izhaja, da je še veliko število nelociranih odjemnih mest, zato bo potrebno tudi v naslednjih letih nameniti dodatna finančna sredstva za izdelavo katastra priključkov na celotnem vodovodnem omrežju.

Tržna dejavnost

Investicijski sektor

Vrsta investicije Skupno število investicij Realizacija (EUR)
A. Obnovitvene investicije 2019 20 778.509,00
B. Skupni program 2019 19 1.020.363,00
C. Investicije v tuja osnovna sredstva v 2019 10 439.523,00
Skupaj 49 2.238.395,00

Vse investicije, izvedene v letu 2019, so bile del izpeljave dolgoročnih razvojnih nalog, izboljšav na sistemu ter obnove dotrajanih vodovodov in objektov.

Investicije v javno infrastrukturo v lastništvu občin, ki so bile končane in obračunane, smo v skladu s »Pogodbo o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture RVK« prenesli v osnovna sredstva občin ter v uporabo in najem po pogodbi RVK-ju.

Novi vodni viri

Dolgoročne rešitve

Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo v slovenski Istri je tudi lansko leto predstavljala enega od najpomembnejših bodočih strateških projektov.

Slovenska obala (Mestna občina Koper ter občine Ankaran, Izola in Piran) že vrsto let nima zagotovljenega varnega vodnega vira za oskrbo s pitno vodo, na kar je opozoril tudi dogodek v železniški nesreči z izlitjem kerozina, ki se je zgodil v zaledju vodnega vira Rižana v juniju 2019. Vodni vir Rižana predstavlja dobre tri četrtine vseh potreb v regiji in tudi v času najmanjše izdatnosti pokriva dobro polovico vseh potreb po pitni vodi. Izredni dogodek v letu 2019 je ponovno opozoril na varnost vodooskrbe v regiji, vodni vir Rižana je namreč zaradi bližine prometnih koridorjev preveč izpostavljen tveganjem zaradi onesnaženja in posledično obstaja tudi velika možnost popolnega izpada tega edinega vodnega vira, ki ga je s trenutnimi razpoložljivimi drugimi vodnimi viri nemogoče nadomestiti.

V preteklosti je sicer bilo pričetih že nekaj projektov nadomestnih strateških vodnih virov (Padež, Malni, Brestovica, Kubed), ki bi dolgoročno zagotavljali varno oskrbo z vodo v regiji, ki pa zaradi različnih razlogov nikoli niso bili dejansko realizirani.

Potencialno ogroženost vodnega vira Rižana, je lanska junijska železniška nesreča v predoru nad Dolom pri Hrastovljah spremenila v realno in pokazala na nujnost iskanja druge dolgoročne rešitve zagotovitve zadostnih vodnih virov za vodo oskrbo slovenske Istre.

Vzporedno z aktivnostmi zaščite vodnega vira Rižana, ki jih je takoj po nesreči v okviru formirane skupine različnih institucij koordiniral ARSO, je Ministrstvo za okolje in prostor preko Direkcije republike Slovenije za vode na pobudo in zahtevo županov obalnih občin pristopilo k reševanju navedene problematike in ponovnemu zagonu projekta za zagotovitev dolgoročnega vodnega vira, ki bi lahko delno ali v celoti nadomestil vodni vir Rižana.

Tako je bila v juliju 2019 imenovana komisija, ki jo je koordiniral direktor Direkcije RS za vode. V začetku decembra je Direkcija Republike Slovenije za vode, na javnem portalu RS objavila javno naročilo za Izdelavo primerjalne študije variant v okviru projekta »Zagotovitev vodnih virov slovenske Istre in zaledja«.

V aprilu 2020 je nova vlada zaradi pojava pandemije zaustavila izvedbo še nezačetih javnih Rižanski vodovod Koper / Letno poročilo 2019 20 naročil, med njimi tudi predmetno. V nadaljevanju nas je informirala, da je bilo dovolj študij v preteklosti in da se je odločila za akumulacijo Padež. Več o nadaljnih dogajanjih na tem področju bomo poročali v letnem poročilu za leto 2020.

Na regionalni ravni je bila s strani lokalnih skupnosti postavljena pobuda, da se vzporedno z javnim razpisom, ki ga vodi DRSV, prične tudi z aktivnostmi z realizacijo strateškega vodnega vira in sicer da se preuči možnost realizacije navezave na vodni vir Malenščica - Malni pri Postojni. Vodni vir Malni že vseskozi velja kot ena od najresnejših alternativ za strateški vodni vir oskrbe Slovenske Istre s pitno vodo. V letu 1988 je bil izdelan idejni projekt z zasnovo celotnega oskrbnega sistema: črpališče Malni z rezervoarjem Mali Laz in povezovalni vodovod v dolžini 37 km do VH Rodik oz. 54 km do vodarne Cepki. Tedanja projektna zasnova je predvidevala bistveno večje potrebe po pitni vodi, kot se kažejo danes. Za utemeljitev odločitve o ustreznosti investicije v vodni vir Malni, kot alternativnega strateškega vira za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v Slovenski Istri so bile konec leta pripravljene tehnične smernice, ki jih bo izdelovalec moral upoštevati pri izdelavi investicijske dokumentacije DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta).

Sledil je razpis za izbor izvajalca. V začetku leta 2020 smo prejeli štiri ponudbe. Nato je sledil postopek evalvacije in pregleda ponudb. Vse zahtevano je izpolnjeval le en ponudnik in sicer Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko v Ljubljani. Z izbranim ponudnikom je bila marca podpisana pogodba v višini 24.480 EUR.

Izkaz poslovnega izida

Za ogled celotne tabele prenesite letno poročilo.

Naziv Leto 2019 Leto 2018 Indeks 19/18 Struktura 2019 Načrt 2019 Doseg načrta
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 11.387.291 11.211.666 101,57 90,24 10.796.522 105,47
a) Prihodki od prodaje proizv. in storitev 11.387.291 11.211.666 101,57 90,24 10.796.522 105,47
-prihodki od prodaje proizvodov in storitev 9.713.144 9.550.607 101,70 76,98 9.558.609 101,62
-prihodki od prodaje storitev drugih dejavnosti 1.674.147 1.661.059 100,79 13,27 1.237.912 135,24
USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 276.904 185.882 148,97 2,19 99.048 279,57
DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 829.544 22.874 3.626,65 6,57 0 0,00
a) Prihodki pri odprave rezervacij 6.981 2.214 315,31 0,06 0 0,00
b) Prevrednotovalni poslovni prihodki 600 642 93,49 0,00 0 0,00
c) Prihodki od odpisanih terjatev, obveznosti 18.533 20.018 92,58 0,15 0 0,00
d) Drugi prihodki 803.430 0 00,00 6,39 0 00,00
STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 7.775.275 7.203.914 107,93 61,81 6.521.396 119,23
a) Stroški porabljenega materiala 3.156.127 2.643.987 119,37 25,09 2.364.753 133,47
b) Stroški storitev 4.619.148 4.559.927 101,30 36,72 4.156.642 111,13
Stroški dela 3.601.990 3.291.678 109,43 28.63 3.371.298 106,84
a) Stroški plač 2.617.475 2.456.464 106,55 20,81 2.515.952 104,04
b) Stroški socialnih zavarovanj 508.512 478.547 106,26 4,04 488.562 104,10
stroški pokojninskih zavarovanj 82.473 79.268 104,04 0,66 80.281 102,73
stroški socialnih zavarovanj 426.039 399.279 106,70 3,39 408.181 104,38
c) Drugi stroški dela 476.004 356.667 133,46 3,78 366.884 129,74
ODPISI VREDNOSTI 667.218 579.452 115,15 5,30 621.142 107,42
a) Amortizacija RVK d.o.o. 568.955 536.260 106,10 4,52 585.142 97,73
b) Predvrednotovalni poslovni odhodki OS 77.123 2.806 2.748,14 0,61 3.000 2.570,77
c) Predvrednotovalni poslovni odhodki obratnih sredstev 21.139 40.385 52,34 0,17 36.000 58,72
Drugi poslovni odhodki 511.562 539.229 94,87 4,07 492.523 103,87
a) Drugi poslovni odhodki 511.562 539.229 94,87 4,07 492.523 103,87
Poslovni izid iz poslovanja -62.307 -193.851 32,14 0,00 -110.789 56,24
Finančni prihodki iz deležev 0 0 0,00 0,00 0 0
Finančni prihodki iz danih posojil 36.050 126.782 28,44 0,29 40.000 90,13
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 68.663 78.013 88,02 0,54 60.000 114,44
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 7.541 7.203 104,69 0,06 8.141 92,63
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.192 507 432,35 0,02 0 0,00
Poslovni izid iz rednega delovanja 34.866 3.740 932,16 0 -18.930 -184,18
Drugi prihodki 20.065 23.798 84,32 0,16 32.150 62,41
Drugi odhodki 13.941 10.621 131,26 0,11 8.000 174,26
Celoten poslovni izid zunaj rednega delovanja 6.124 13.177 46,48 0 24.150 25,36
Skupaj vsi prihodki 12.618.517 11.649.014 108,32 100,00 11.027.720 114,43
Skupaj vsi odhodki 12.579.719 11.632.604 108,14 100,00 11.022.500 114,13
Dobiček pred obdavčitvijo 38.798 16.411 236,42 5.220 743,28
Davek od odhodka pravnih oseb 0 0 0,00
Čisti dobiček 38.798 16.411 236,42 5.220 743,28

Družbena odgovornost

Prenesite letno poročilo